“I may not have gone where I intended to go, but I think I have ended up where I needed to be.”
― Douglas Adams, The Long Dark Tea-Time of the Soul
A veste tisto, ko vas prijateljica pokliče ob 12ih, če imaš kakšno voščilnico na zalogi. Da rabi za moškega, 50 let, fuzbaler. Aja, pa danes, najraje bi se oglasila po službi, malo po 15.uri, no lahko bi tudi okrog 18ih, na poti na fešto.
No, to. Resnična zgodba. Današnja.
Nič, pljunila sem v roke. No, ne zares. In se lotila. Nastalo je tole. Po skici, ki sem jo zjutraj videla, ko sem pregledovala bloge.
Žoga je bila jasna izbira za nogometaša. V barvah lokalnega nogometnega kluba - Rudar Trbovlje. Najprej sem mislila narediti še dres ampak je bilo čisto premalo časa za toliko kompliciranja. Da pa ni bila zadeva vendarle preveč dolgočasna, sem v ozadju naredila še malo smooshinga, ki ponazarja let žoge (z malo domišljije). Številko sem izrezala štirikrat, da sem dodala malo dimenzije. Žogo sem našla v škatli z izrezki. So mi pa pošlje tako da bo treba na sprehod do Duši, da popravim zalogo.
Prednost tega, da imaš malo časa za izdelavo voščilnice, je v tem, da ne kompliciraš in zadeve poenostaviš do konca.
Izzivi:
CAS(E) this Sketch #221
The Male Room: #70 Theme
Hvala za obisk. Jaz grem malo na sonce, da izkoristim, kar nam tale jesen še ponuja. Pa lep vikend vam želim.
*****************
Za voščilnico sem uporabila naslednje Sizzix pripomočke:
